Kratek leksikon osvetlitve
Kaj pomeni kratica LED? In kaj je kandela? V tem leksikonu najdete kratke razlage strokovnih tehničnih pojmov o osvetlitvi.
Fluorescentne sijalke
Fluorescentne sijalke so nizkotlačne sijalke z razelektritvijo v plinu, ki vsebujejo živo srebro. Pokrivajo približno 70% vseh potreb po umetni svetlobi, porabijo pa samo 50% energije za osvetlitev. Sestavlja jih ravna ali ukrivljena razelektritvena cev, ki je na notranji strani premazana s fluorescentnim premazom, na koncih pa sta nataljeni dve elektrodi z volframovo spiralo.
Nizkonapetostne halogenske žarnice
Nizkonapetostne halogenske žarnice zaradi majhne svetlobne točke omogočajo natančen fokus in optimalno usmerjanje svetlobe. Posebej primerne so za vgradnjo v zelo majhne svetilke, ki zaradi močnih svetlobnih točk ustvarijo posebne poudarke. Te žarnice potrebujejo običajen (magnetni) ali elektronski transformator. Po tipu se razlikujejo glede na profesionalno in zasebno uporabo.
Mini dvigala, dvižne mize in podobno.
Da bodo težka bremena malo lažja
Pojmi
Osvetljenost
Osvetljenost opisuje količino svetlobnega toka, ki pade na dano površino, gre torej za kvocient svetlobnega toka in površine. Če npr. svetlobni tok 1000 lumnov enakomerno pada na površino 5 m2, dobimo osvetljenost 200 luksov. Zmogljivost oči je odločilno odvisna od osvetljenosti.
Kandela
Kandela je enota za merjenje svetilnosti, na kratko cd.
Razpršilni filter
Razpršilni filter razprši svetlobo nekega svetlobnega vira.
EPN
Kratica za elektronsko predstikalno napravo. Glejte tudi predstikalno napravo.
Barva svetlobe
Opisuje barvni vtis, ki ga naredi svetilo.
Topla svetloba =< 4000 K
Hladna svetloba =< 4000 K
Kelvin
Zakonska enota za temperaturo. Uporablja se tudi za navajanje temperaturnih razlik. Enota je poimenovana po Williamu Thomsonu, kasnejšemu lordu Kelvinu, ki je leta 1848 predlagal termodinamično temperaturno lestvico.
Svetlobni izkoristek
Večji kot je svetlobni izkoristek svetilke, bolj gospodarna je osvetlitev. Svetlobni izkoristek se izračuna iz izsevanega svetlobnega toka in porabljene električne moči. Pri običajnih žarnicah je nekje med 6 in 15 lm/W, pri fluorescentnih sijalkah pa od 40 do 100 lm/W.
Svetilnost
Svetilnost opisuje količino svetlobe, ki jo svetilo izseva v dan prostorski kot. Svetilnost svetilke ali luči ni enaka v vseh smereh. Če merimo svetilnost v prostoru (ali v ravneh) okoli svetilke, dobimo porazdelitev svetilnosti, ki natančno opiše tehnične lastnosti svetlobe.
Lumen
Merska enota za svetlobni tok, ki ga odda svetilka.
Luks
Merska enota za navajanje osvetljenosti.
Točkovni svetlobni vir
Točka v prostoru, ki oddaja svetlobo, se imenuje točkovni svetlobni vir.
Razredi zaščite
Mehanske, termične in varnostne zahteve za svetilke so natančno opisane v mednarodnih oz. evropskih standardih. Pomemben je predpis EN IEC 598 (Luminaires – General requirements and tests; Svetilke – Splošne zahteve in preskusi). Skladnost s tem predpisom zagotavlja, da so svetilke zasnovane tako, da ne ogrožajo varnosti ljudi, domačih živali in blaga, če so pravilno nameščene, vzdrževane in uporabljane. Zahteve pomagajo preprečevati naslednje:
- električni udar ob dotiku
- motnje pri delovanju svetilke
- krajšanje življenjske dobe svetilk in sijalk
- vžig svetilk in sijalk v okolici
Skladnost dokazujejo oznake (VDE, SEV, ÖVE, KEMA). Razred zaščite navaja, kako je svetilka zaščitena (EN IEC 598) pred električnim udarom (kratki stik). Dodelitev v razrede je lahko označena z rimskimi številkami ali simboli.
Pomen:
I. obratovalna izolacija in zaščitna ozemljitev vseh prevodnih delov, ki se jih je mogoče dotakniti
II. obratovalna izolacija in dodatna zaščitna izolacija, brez zaščitne ozemljitve
III. delovanje z zaščitno in majhno napetostjo (maks. 50 V)
Predstikalna naprava
V nasprotju z žarnicami morajo sijalke z razelektritvijo zaradi negativnih lastnosti toka in napetosti obratovati s predstikalno napravo. Običajna predstikalna naprava je sestavljena iz dušilk, ki s pomočjo ustreznih starterjev, npr. tlilnega, omogočijo dovolj visoko vžigno napetost in omejijo tok svetilke.
Zaznavanje
Zaznavanje pomeni občutenje nekega dražljaja: ušesa slišijo zvoke, nos zavoha vonjave, koža pa čuti temperaturo in dotike. Posebne lastnosti svetlobe in način delovanja oči določajo, kako zaznavamo in predelamo svetlobne dražljaje. Vsak svetlobni dražljaj je istočasno tudi barvni. Naslednji pogoji načeloma omogočajo dobro zaznavanje:
- Predmet mora imeti določen minimalni kontrast glede na okolico (svetlobni ali barvni kontrast)
- Predmet mora imeti določeno najmanjšo velikost
- Obstajati mora določena najmanjša svetlost (predmet in/ali okolica)
- Oko mora biti prilagojeno na obstoječo svetlost vidnega polja
- Predmet se mora dovolj časa nahajati v vidnem polju opazovalca
- Oči morajo pravilno delovati (popravljene napake vida)
- Opazovalec ne sme biti preveč utrujen
- Opazovalec mora imeti dobro psihično stanje