Osnove visokotlačnega čiščenja
Visokotlačno čiščenje je zelo temeljito in učinkovito, saj je mogoče odstraniti tudi zelo lepljivo umazanijo. Pogosto ni treba uporabljati nobenih dodatnih čistilnih sredstev, zato je visokotlačno čiščenje okolju prijazna metoda čiščenja.
Kako se umazanija oprime?
Elektrostatična privlačnost:
Če je površina drugače naelektrena kot umazanija, se jo bo umazanija oprijela zaradi medsebojne privlačne sile.
Kemična pretvorba snovi
Zaradi pretvorbe snovi se površina spremeni in je videti umazana.
Prepletenost:
Umazanija se sprime s hrapavo površino in ostane na njej.
Kako načine oprijemanja umazanije izkoristimo pri čiščenju?
Cilj čiščenja je uničiti vez med umazanijo in površino. Pri visokotlačnem čiščenju se v ta namen uporabljajo mehanski, toplotni in kemični dejavniki.
Mehanski dejavniki
Na učinek visokotlačnega čistilnika vplivajo štirje dejavniki: pretočna količina, tlak črpalke, razdalja brizganja in kot brizganja.
Pri tem je pomemben pritisk zadevanja, torej sila, s katero vodni curek zadane enoto površine, ki jo mora očistiti. Odvisen je od naslednjih dejavnikov:
- Razdalja brizganja: priporočena razdalja znaša od 10 do 30 cm, saj se pritisk pri večjih razdaljah hitro zniža.
- Kot brizganja: kot je treba izbrati glede na stopnjo umazanije. Za trdovratno umazanijo je potreben kot 0-25°, za srednje močno 25-50° in za rahlo umazanijo 50-80°.
- Pritisk iz šobe: odvisno od količine vode in prereza šobe povzroči višji pritisk iz šobe samo manjše povečanje pritiska zadevanja.
- Količina vode: s povečanjem količine se hitro poveča tudi pritisk zadevanja. To olajša odstranjevanje umazanije, saj je razprševanje manjše tudi na večjih razdaljah.
Toplotni dejavniki
Segrevanje pospeši kemične procese, tako da se na primer maščoba in olje hitreje odlepita. Če so predmeti ogreti, se skrajša tudi čas sušenja. Rezultati so boljši, čas čiščenja pa se skrajša tudi za 40 %. Pozorni pa moramo biti na to, da se temperatura zniža, če povečamo razdaljo brizganja.
Kemični dejavniki
Če povišanje tlaka zadevanja ali temperature ne pripelje do zadovoljivih rezultatov, je treba uporabiti kemična čistila. Ta povišajo sposobnost močenja, emulgiranje ali neposredne kemijske reakcije z delci umazanije.
Primerno čistilo izberemo glede na njegovo pH-vrednost in glede na lastnosti površine, ki jo bomo čistili. Kisla čistila s pH-vrednostjo 0-6 so primerna za obloge vodnega kamna, urinski kamen, rjo in druge okside, alkalna čistila s pH-vrednostjo od 8,5 do 14 pa za olja, maščobe, katran in saje.
Za občutljive površine, ki so rahlo zamazane z olji ali maščobami, so najprimernejša nevtralna čistila. Močno kisle ali alkalne vrednosti lahko poškodujejo visokotlačni čistilnik ali predmet, lahko pa pomenijo celo prekršek proti zakonu o odpadnih vodah. Kemična čistila lahko povzročijo škodo tudi pri predolgem času delovanja. Načeloma velja, da je daljši čas delovanja smiseln samo do določene mere, saj se intenzivnost čiščenja ob daljšem trajanju približa mejni vrednosti. Tudi predhodno namakanje grobih plasti umazanije z vodo skrajša čas čiščenja. Pri čiščenju z visokotlačnim čistilnikom lahko na ta način prihranimo tudi do 50 % časa.
