Nazaj
Nasveti o izdelkih za Okolje

Nerjavno jeklo - surovina s številnimi prednostmi

Pregled opredelitve, lastnosti materiala in prednosti surovine.

Definicija

Že pred dvajsetim stoletjem so odkrili, da se korozijska odpornost jekla zelo izboljša z dodajanjem niklja in kroma. Jeklo, obogateno s tema elementoma, pa je imelo še vedno določene pomanjkljivosti. Do odločilnega preobrata je prišlo l. 1912 v Nemčiji. S kombinacijo niklja in kroma ter natančno odmerjeno toplotno obdelavo je prvič uspelo, da je jeklo dobilo odlično korozijsko odpornost in istočasno dobre mehanske lastnosti.

Nerjavno jeklo - surovina s številnimi prednostmi wt$

V tistem času sta nastali tudi oznaki V2A in V4A, pri čemer V pomeni poskus (po nemško Versuch), A pa avstenit. Oznaki sta se obdržali kot sinonima za legirano nerjavno jeklo. Največja nemška proizvajalca sta za svoje izdelke iz te skupine uvedla imeni Nirosta in Remanid kot blagovni znamki. Mednarodno se uporabljata oznaki 18/10 in 18/8, ki označujeta najobičajnejše razmerje kroma, niklja in nerjavnega jekla pri legiranju. Ko pa želijo strokovnjaki natančneje razlikovati med različnimi nerjavnimi jekli, uporabljajo DIN-normirane številke materiala, npr. 1.4301.

Lastnosti in prednosti materiala

Nerjavno jeklo 1.4301 je avstenitno Cr-Ni jeklo 18/10, odporno proti kislinam. Zaradi nizke vsebnosti ogljika ima zelo dobro korozijsko odpornost. Odobreno je za izpostavljenost temperaturi do 300 °C. Pri višjih delovnih temperaturah je treba uporabljati jeklo, stabilizirano s titanom po W 1.4541. Jeklo je odporno proti vodi, vodni pari, zračni vlagi, jedilnim kislinam ter šibkim organskimi in anorganskim kislinam. Ima številne možnosti uporabe, npr. v živilski industriji, pri proizvodnji pijač, v farmacevtski in kozmetični industriji, za kemijske aparate in medicinsko tehnologijo.

Povzetek prednosti nerjavnega jekla:

  • Korozijska odpornost
  • Temperaturna obstojnost
  • Prevodnost
  • Varivost
  • Higieničnost
  • Skoraj brez vzdrževanja
  • Dolga življenjska doba
Nerjavno jeklo - surovina s številnimi prednostmi wt$

Brez rjavenja?

Nerjavno legirano jeklo pridobi svojo korozijsko odpornost s pomočjo kemične reakcije: krom v jeklu v povezavi s kisikom iz zraka ali iz vode povzroči nastajanje tanke pasivne plasti na površini materiala. Ta plast ščiti pred agresivnimi snovmi. Če se plast zaradi zunanjih vplivov poškoduje, v delčku sekunde nastane nova zaščitna plast iz osnovnega jekla. Korozijsko odpornost v prvi vrsti omogoči delež kroma v jeklu. Izboljšamo jo lahko z dodajanjem niklja in molibdena, pa tudi drugih legirnih snovi. Danes obstajajo številne vrste nerjavnega legiranega jekla, ki so s svojim različnim legiranjem prilagojene posebnim načinom uporabe.

Nerjavno jeklo - surovina s številnimi prednostmi wt$

Korozijska odpornost je poleg tega odvisna tudi od površine. Bolj kot je ta gladka in homogena, boljša je korozijska odpornost. Zlasti zaradi vsebnosti ali nanosa npr. vtisnjenih delčkov rje ali prahu pri obdelavi lahko nastanejo lokalne korozije, ki se hitro širijo.

Pri nerjavnem jeklu se pojavljajo naslednje vrste korozije:

a) Medkristalna korozija
Medkristalna korozija nastane, če se kromovi karbidi v kritični obliki izločajo na mejah kristalnih zrn v materialu. V okolici nastane osiromašenje kroma, zato pasivacija ni več mogoča. Materiali 1.4541, 1.4571 in 1.4435 so odporni proti medkristalni koroziji.

b) Jamičasta korozija
Pri jamičasti koroziji je pasivna plast preluknjana samo na določenih mestih. Kot posledica nastanejo na površini jamice ali luknjice. Jamičasto korozijo načeloma povzročajo ioni halogenov, predvsem klora. Jamičasta korozija se lahko pogosteje pojavlja predvsem na območjih vode in odpadne vode, saj so tu pogosti klorovi in kloridni ioni.

c) Kontaktna oz. galvanska korozija
Kontaktna korozija je zelo pogosta oblika korozije, ki nastane, ko se stikajo kovinski materiali z različnim potencialom v povezavi z elektrolitom. Manj žlahtno kovino bo napadel elektrolit, da se bo začela topiti. Jakost korozije je odvisna od velikosti toka, ki teče v tem galvanskem elementu. Kontaktne korozije so zelo pogoste. Kot znan primer lahko omenimo povezavo prirobnic iz jekla in nerjavnega jekla. Kontaktna korozija nastopi tudi, ko lite prirobnice privijemo z vijaki iz nerjavnega jekla.

d) Korozija v špranji
Korozija v špranji nastane, ko se pasivna plast nerjavnega jekla uniči, npr. takrat, ko so prisotne agresivne snovi ob odsotnosti kisika. Takšna korozija zato pogosto nastane v ozkih špranjah in majhnih votlih mestih, npr. pod tesnili ali glavami vijakov. Primer, ki ga moramo omeniti, je plinski pokrov pri gniliščnih stolpih, kjer je na notranji strani prisotna agresivna snov v obliki metana, kisika pa ni. Tukaj je treba zelo paziti na korozijo v špranji.

Čiščenje in nega
Za odstranjevanje prstnih odtisov načeloma zadostuje raztopina s sredstvom za pomivanje. Nekateri proizvajalci čistil ponujajo posebne izdelke, kjer negovalne sestavine še dopolnijo čiščenje. Za trdovratnejše umazanije je primerno običajno čistilno mleko, ki odstrani tudi sledi vodnega kamna in rahlo obarvanost. Površino po čiščenju operite s čisto vodo. Zelo mastne in oljne madeže lahko odstranite z alkoholnimi čistili in topili, npr. špiritom ali acetonom. Pri tem morate paziti, da raztopljene umazanije ne porazdelite po še večji površini materiala. Za sledove barve so na voljo posebna alkalna čistila in čistila na osnovi topil. Nikakor pa ne smete uporabljati izdelkov, ki vsebujejo kloride, zlasti solne kisline, belil in sredstev za čiščenje srebra.