Osnove visokotlačnega čiščenja
Osnove visokotlačnega čiščenja – kateri način čiščenja je primeren za določen tip umazanije.
Kako se umazanija oprime?
Umazanija se na tri različne načine oprime površine predmetov:
1. Elektrostatična privlačnost:
Če je površina drugače naelektrena kot umazanija, se jo bo umazanija oprijela zaradi medsebojne privlačne sile.
2. Kemična pretvorba snovi:
Zaradi pretvorbe snovi se površina spremeni in je videti umazana.
3. Prepletenost:
Umazanija se sprime s hrapavo površino in ostane na njej.
Kako načine oprijemanja umazanije izkoristimo pri čiščenju?
Cilj čiščenja je uničiti vezi med umazanijo in površino. Pri visokotlačnem čiščenju izkoriščamo mehanske, termične in kemijske dejavnike.
Mehanski dejavniki
Na učinek visokotlačnega čistilnika vplivajo štirje dejavniki: pretočna količina, tlak črpalke, razdalja brizganja in kot brizganja.
Pri tem je pomemben pritisk zadevanja, torej sila, s katero vodni curek zadane enoto površine, ki jo mora očistiti. Na to silo vplivajo
- Razdalja brizganja: priporočena razdalja znaša 10 do 30 cm, kajti pritisk ob večjih razdaljah hitro upade.
- Kot brizganja: izberite ga glede na stopnjo zamazanosti. Trdovratna umazanija potrebuje kot 0 - 25°, srednja 25 - 50° in rahla zamazanost 50 - 80°.
- Pritisk iz šobe: odvisno od količine vode in prereza šobe povzroči višji pritisk iz šobe samo manjše povečanje pritiska zadevanja.
- Količina vode: s povečanjem količine vode dosežemo hitrejše naraščanje pritiska zadevanja. Odstranjevanje umazanije bo tako lažje, saj je voda tudi pri večji oddaljenosti manj razpršena.
Termični dejavniki
Segrevanje pospeši kemijske procese, tako da se lahko npr. maščobe in olja hitreje odlepijo. Če so predmeti ogreti, se tudi čas sušenja skrajša. Rezultati so boljši, čas čiščenja pa se skrajša tudi za 40 %. Pozorni pa moramo biti na to, da se temperatura zniža, če povečamo razdaljo brizganja.
Kemijski dejavniki
Če povišanje tlaka zadevanja ali temperature ne pripelje do zadovoljivih rezultatov, moramo uporabiti kemična čistila. Čistila povišajo sposobnost omočenja, emulgiranje ali neposredne kemijske reakcije z delci umazanije.
Primerno čistilo izberemo glede na njegovo pH-vrednost in glede na lastnosti površine, ki jo bomo čistili. Kisla čistila s pH-vrednostjo 0-6 so primerna za obloge vodnega kamna, urinski kamen, rjo in druge okside, alkalna čistila s pH-vrednostjo od 8,5 do 14 pa za olja, maščobe, čaj in saje. Za občutljive površine, ki so rahlo zamazane z olji ali maščobami, so najprimernejša nevtralna čistila. Močno kisle ali alkalne vrednosti lahko poškodujejo visokotlačni čistilnik ali predmet, lahko pa pomenijo celo prekršek proti zakonu o odpadnih vodah. Kemična čistila lahko povzročijo škodo tudi pri predolgem času delovanja. Načeloma velja, da je daljši čas delovanja smiseln samo do določene mere, saj se intenzivnost čiščenja ob daljšem trajanju približa mejni vrednosti. Tudi predhodno namakanje grobih plasti umazanije z vodo skrajša čas čiščenja. Pri čiščenju z visokotlačnim čistilnikom lahko na ta način prihranimo tudi do 50 % časa.
Napotek za navedbe tlaka v MPa (megapascal)
Zaradi prehoda na standard za testiranje varnosti IEC 60335/2/79 se tlaka sedaj ne navaja več z enoto bar, temveč MPa. Pri tem velja: 10 bar = 1MPa.
