Varno skladiščenje vnetljivih tekočin v varnostnih omarah v skladu z zakoni
Skladiščenje vnetljivih tekočin v podjetjih predstavlja posebne izzive v proizvodnji, laboratorijih in logistiki. Že majhne količine snovi z nizkim plameniščem lahko v primeru požara povzročijo znatno škodo za zaposlene, materialno premoženje in poslovanje. Treba je tudi upoštevati jasne zakonske zahteve, ki predpisujejo varno skladiščenje v skladu z zakoni.
Ta stran ponuja strukturiran pregled zahtev glede skladiščenja vnetljivih tekočin v podjetju, pojasnjuje razlike med aktivnim in pasivnim skladiščenjem ter prikazuje, zakaj ustrezna varnostna omara predstavlja ključni varnostni ukrep.
Kaj so vnetljive tekočine?
Vnetljive (ali gorljive) tekočine so nevarne snovi, ki po vžigu samostojno gorijo na zraku. Odločilno merilo pri tem je plamenišče snovi. To je najnižja temperatura, pri kateri se nad snovjo lahko oblikuje vnetljiva mešanica hlapov in zraka. Če ta mešanica pride v stik z virom vžiga, lahko pride do vžiga ali eksplozije. Nižje kot je plamenišče, večja je nevarnost v običajnem delovnem okolju.
Gorljive tekočine so glede na požarno nevarnost razvrščene v štiri kategorije – na osnovi plamenišča in vrelišča. Razvrstitev v skladu z Uredbo CLP se uporablja za tri od teh kategorij in je navedena v stavkih H 224, 225 in 226 na etiketah izdelkov. Naftni derivati se ne glede na svoje plamenišče uvrščajo v četrto kategorijo.
Kategorija 1 – H 224
Plamenišče: < 23 °C – ≤ 35 °C
Besedilo: Zelo lahko vnetljiva tekočina in hlapi
Opozorilna beseda: Nevarno
Primer: metilbutan, dietileter
Kategorija 2 – H 225
Plamenišče: < 23 °C – ≤ 35 °C
Besedilo: Lahko vnetljiva tekočina in hlapi
Opozorilna beseda: Nevarno
Primer: aceton, etanol
Kategorija 3 – H 226
Plamenišče: ≥ 23 °C – ≤ 60 °C
Besedilo: Vnetljiva tekočina in hlapi
Opozorilna beseda: Pozor
Primer: laki, številna topila
Kategorija 4 – H 226
Plamenišče: –
Besedilo: Vnetljivo
Opozorilna beseda: Pozor
Primer: kurilno olje, dizel
Aktivno in pasivno skladiščenje
Pasivno skladiščenje
Pasivno skladiščenje je zgolj shranjevanje vnetljivih tekočin v ustreznih posodah. Posode morajo ostati tesno zaprte. Pri tem ne sme priti do neposredne uporabe v obliki polnjenja ali praznjenja.
Aktivno skladiščenje
O aktivnem skladiščenju govorimo, kadar se vnetljive tekočine redno točijo ali pretakajo. Pri tem nastanejo dodatna tveganja zaradi izpusta hlapov iz odprtih posod in posledično večjega tveganja za vžig. Za takšno uporabo so potrebni posebni varnostni ukrepi.
Zakonske podlage in zahteve za skladiščenje vnetljivih tekočin
Plamenišče oziroma ustrezna kategorija določa, v kakšnih količinah se lahko pod določenimi pogoji skladišči vnetljiva tekočina.
Podjetja so nevarne snovi dolžna hraniti ali skladiščiti tako, da ne ogrožajo zdravja ljudi in okolja. Skladiščenje pomeni shranjevanje nevarnih snovi za poznejšo uporabo ter za predajo drugim. To vključuje tudi pripravo, npr. za prevoz ali raztovarjanje, če se to ne zgodi v roku 24 ur od začetka ali naslednji delovni dan. Če je ta delovni dan sobota, se rok izteče ob koncu naslednjega delovnega dne. Preprečiti je treba zlorabo ali napačno uporabo. Shranjevanje nevarnih snovi v posodah za živila je prepovedano.
Iz tega izhajajo naslednja merila in zaščitni ukrepi:
- Skladiščenje je dovoljeno le v primernih, tesno zaprtih posodah
- Omejitev količin zalog v delovnem prostoru
- Zaščita pred nepooblaščenim dostopom
- Preprečevanje virov vžiga
- Označevanje v skladu z zakonodajo o nevarnih snoveh
- Zagotavljanje ustreznih gasilnih sredstev
- Možnosti prestrezanja v primeru puščanja
Za prazne in neočiščene posode veljajo isti varnostni predpisi kot za polne!
Količina vnetljivih tekočin, ki jo je dovoljeno hraniti na delovnem območju, je omejena na količino, potrebno med enim delovnikom ali delovno izmeno. Večje količine je treba shraniti v ustrezno opremljenih skladiščnih prostorih, razen če se za shranjevanje uporablja ustrezna varnostna omara.
Vsak prostor v podjetju ni primeren ali odobren za skladiščenje vnetljivih snovi. Zaradi preprečevanja požarov, eksplozij ali nevarnosti vnetljivih tekočin ni dovoljeno skladiščiti ali začasno odlagati na naslednjih območjih:
- Poti za evakuacijo in reševanje
- Stopnišča
- Področja, na katerih lahko pride do izpostavljenosti vročini
- Prostori za počitek in druženje
- Prehodi, po katerih se gibljejo obiskovalci
Tudi prometne poti in delovna območja z veliki številom zaposlenih morajo biti kritično ocenjeni. Cilj je vedno preprečiti širjenje požara in zagotoviti varne evakuacijske poti.
V mnogih podjetjih so vnetljive tekočine del vsakodnevnega delovnika. Tipična področja uporabe so:
- Proizvodnja: laki, razredčila, čistila, topila, tehnične tekočine
- Delavnice: bencin, čistila za zavore, olja, embalaža za nevarne snovi, razpršila
- Laboratoriji in oddelki za preskušanje: kemikalije z nizkim plameniščem, samovnetljive snovi
Te snovi so pogosto potrebne neposredno na delovnem mestu. Prav tu pa se tveganje poveča, če se ne poskrbi za ustrezne zaščitne ukrepe.
Poleg organizacijskih ukrepov, kot so ocena tveganja, redno usposabljanje zaposlenih, dokumentiranje zalog in redno preverjanje stanja skladišča, so v ospredju tudi tehnični ukrepi, kot je uporaba ustreznih varnostnih omar.
Zakaj je ustrezna varnostna omara nepogrešljiva
Varnostne omare za shranjevanje vnetljivih tekočin so razvrščene na različne tipe predvsem glede na požarno odpornost. To ureja evropski standard EN 14470-1. Ta razvrstitev navaja, koliko minut mine, preden se temperatura v notranjosti omare dvigne za 180 K v primeru požara (enota K = Kelvin se uporablja za navajanje temperaturnih razlik).
Najpomembnejša klasifikacija na tipe v skladu s standardom EN 14470-1:
Tip 90: zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite s požarno odpornostjo najmanj 90 minut. Te omare predstavljajo standard za skladiščenje vnetljivih tekočin v delovnih prostorih v skladu s standardom EN 14470-1 in se lahko uporabljajo brez omejitev. Omare so opremljene s protipožarno izolacijo, imajo opravljen protipožarni preskus ter so opremljena s samozapiralnimi vrati v primeru požara.
Tip 60: zagotavlja požarno odpornost najmanj 60 minut.
Tip 30: zagotavlja požarno odpornost najmanj 30 minut in je le omejeno odobren za shranjevanje vnetljivih snovi v delovnih prostorih.
Tip 15: požarna odpornost najmanj 15 minut.
Varnostne omare tipa 90 (F90) danes veljajo za najboljši možni standard za skladiščenje nevarnih snovi v delovnih prostorih. Zlasti v proizvodnih ali logističnih območjih, kjer morajo biti snovi takoj na voljo, varnostna omara tipa 90 predstavlja najbolj praktično in pravno najvarnejšo rešitev.
Uporaba varnostnih omar tipa 90 v skladu s standardom EN 14470-1 za shranjevanje vnetljivih tekočin v delovnih prostorih predstavlja jasne prednosti:
- Izpolnjevanje osnovnih zahtev za zaščito pred požarom in eksplozijami
- Hitro in učinkovito shranjevanje nevarnih snovi v varnostnih omarah po koncu dela
- Zmanjšanje nezaščitenega skladiščenja nevarnih snovi na delovnem mestu
- Manj internega prevažanja nevarnih snovi in s tem povezanih tveganj
- Prilagodljivost mest za skladiščenje
- Boljši izkoristek prostorov za skladiščenje
Opomba: v dogovoru z lokalnimi gasilskimi enotami je postavitev varnostnih omar mogoča tudi na hodnikih, če to ne omejuje širine evakuacijskih poti. O tem se pozanimajte pri pristojnih organih.
Ukrepi za zaščito pred eksplozijami pri varnostnih omarah
Razdelitev na cone
Cone eksplozijske nevarnosti (območja z zaščito pred eksplozijami) razvrščajo eksplozijsko ogrožena območja glede na pogostost in trajanje eksplozivne atmosfere. Za pline, hlape ali meglico se v skladu z ATEX razlikujejo naslednje cone:
- Cona 0: stalno, za daljša obdobja ali pogosto
- Cona 1: občasno pri normalnem delovanju
- Cona 2: redko in le za kratek čas
Skladiščenje vnetljivih tekočin zahteva obvezen načrt zaščite pred eksplozijami, s katerim preprečite vire vžiga in obvladate eksplozivne atmosfere (cona 1 ali 2 v notranjosti omare).
Notranjost varnostnih omar v skladu s standardom EN 14470-1 je v skladu z nemškimi pravili DGUV 113-001 (EX-RL) ob aktivnem, nadzorovanem tehničnem odzračevanju (vsaj 10-kratna menjava zraka na uro) večinoma brez con, če se v njej skladiščijo izključno zaprte posode. Če omara ni prezračevana ali če se v njej shranjujejo odprte/netesne posode, je treba celoten notranji prostor razvrstiti v cono 2 (redka/kratkotrajna eksplozivna atmosfera). Notranjost napeljave za prezračevanje se uvrsti v isto cono kot notranjost omare. Za delovno območje izven tehnično prezračevane varnostne omare se praviloma ne določi nobene cone, če ni drugih virov emisij.
Zavezujočo razvrstitev mora v okviru ocene tveganja opraviti usposobljena oseba!
Tehnično prezračevanje
Potreba po tehničnem prezračevanju ter posebne zahteve so opisane v različnih predpisih, med drugim v standardu EN 14470-1 za varnostne omare za vnetljive tekočine.
Tehnično prezračevanje varnostnih omar je ključnega pomena za preprečevanje nastanka eksplozivne atmosfere v notranjosti omare med normalnim delovanjem ter za varno odvajanje hlapov. Odpadni zrak je pri tem praviloma treba odvesti na varno mesto, največkrat na prosto, ali ga očistiti s filtrom za kroženje zraka.
Glavna naloga tehničnega prezračevanja je neprekinjeno odsesavanje potencialno nevarnih plinov ali hlapov, ki bi lahko uhajali iz skladiščenih kemikalij. Ker so mnogi vnetljivi hlapi težji od zraka, se posedajo blizu tal, zato se odsesavanje običajno izvaja v spodnjem delu omare. S tem neprekinjenim izmenjavanjem zraka se koncentracija hlapov ohranja pod ustreznimi mejnimi vrednostmi (npr. pod mejo eksplozivnosti).
Pri skladiščenju zelo hlapljivih ali strupenih snovi je pogosto predpisana minimalna količina zamenjave zraka, običajno desetkratna zamenjava zraka na uro. Pri vnetljivih tekočinah v delovnih prostorih s tehničnim prezračevanjem lahko tehnično prezračevanje zmanjša velikost eksplozijsko nevarnega območja okoli omare. Delovanje prezračevanja je treba praviloma nadzorovati. Če prezračevanje preneha delovati, mora to biti signalizirano z optičnim ali zvočnim signalom, po potrebi pa je treba sprejeti nadomestne ukrepe.
Nastavek s filtrom za kroženje zraka
Kot alternativa tehničnemu prezračevanju se lahko uporabi enota za filtriranje s kroženjem zraka, ki omogoča prezračevanje brez neposredne povezave s sistemom za odvod zraka, saj iz zraka odstrani škodljive snovi in ga očiščenega vrne v prostor. Enote s filtrom za kroženje zraka so še posebej primerne, kadar povezava s sistemom za odvod zraka ni mogoča. Pri tem je nujno potrebno redno vzdrževanje in stalno nadzorovanje filtrov.
Ustrezne varnostne omare v skladu s standardom EN 14470-1 – bistvene zahteve
Zahteve glede varnosti
- Manjše tveganje požarov pri skladiščenju gorljivih snovi in zaščita vsebine omare v primeru požara za določen (preverjen) čas.
- Zmanjšanje hlapov, ki izhajajo v delovno okolje.
- Zadrževanje morebitnih izteklih tekočin v notranjosti omare.
- Standard zahteva dovolj časa, da osebje lahko zapusti delovni prostor, in dovolj časa, da gasilci pridejo v stavbo, preden nastane nekontroliran požar zaradi skladiščenih gorljivih snovi.
Požarna odpornost
- Test samostojne, prostostoječe omare v ustrezni komori z gorenjem.
- Celotna omara mora biti izpostavljena enakim pogojem vročine.
- Izpostavljenost plamenom v skladu z enotno temperaturno krivuljo 1363-1 (5.1.1).
- V omari se meri dvig temperature (13 merilnih mest na površini in zrak).
- Razvrstitev omare na tipe 15, 30, 60 ali 90.
Vrata
- Vrata se morajo povsem zapreti z vseh položajev (čas zapiranja maks. 20 sekund).
- Vgrajene naprave za blokiranje morajo sprostiti blokirana vrata pri temperaturi 50 °C (+0/-10 °C).
Zračenje
- Obvezne so odprtine za dovod in odvod zraka.
- Prezračevalne odprtine se morajo samodejno zapreti pri temperaturi 70 °C (±10 °C).
Police in izvlečni deli
- Police in izvlečni deli morajo prenesti obremenitev, ki jo je določil proizvajalec, za čas trajanja požara.
Talna prestrezna kad
- Talna prestrezna kad mora po požaru ohraniti svojo tehnično uporabnost.
- Pregled (talno prestrezno kad napolnimo z vodo).
Priložene informacije
Navodila za uporabo z navedbami maksimalne nosilnosti polic ali izvlečnih delov omare in prostornine talne prestrezne kadice, priporočila za kontroliranje in vzdrževanje, proizvajalčeva izjava o skladnosti ali potrdilo o skladnosti, ki ga izda pooblaščeni preskuševalni inštitut.
Oznake in napisi
- Napotek: vrata naj bodo po uporabi zaprta
- Opozorilna simbola: „Caution: risk of fire“ (Opozorilo: nevarnost požara) in „Fire: open light and smoking forbidden“ (Požar: prepovedana uporaba odprtega ognja in kajenje) v skladu s standardom ISO 3864
- Požarna odpornost v minutah po EN 14470-1
- Ime in/ali blagovna znamka proizvajalca
- Številka modela in leto izdelave
Testirana varnostna omara ima naslednje lastnosti:
- Zaščita zaposlenih
- Manjše tveganje za požar in eksplozijo
- Preverjena požarna odpornost
- Samodejno zapiranje vrat v primeru požara
- Konstrukcija tesni dim
- Vgrajena talna prestrezna kad iz PE
- Nastavek za prezračevanje ali filter za kroženje zraka
- Zaščita vsebine omare
- Dodaten čas pri evakuaciji in gašenju požara
- Označevanje v skladu z GHS (Globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij)
- Manjše tveganje v zvezi z odgovornostjo
Varnostne omare tipa 90 izpolnjujejo visoke protipožarne zahteve in omogočajo shranjevanje vnetljivih tekočin na delovnem območju.
Ustrezna rešitev za skladiščenje za varnost in skladnost z zakoni
Skladiščenje vnetljivih tekočin ni le postranska tema, temveč osrednji del požarne varnosti v podjetju. Podjetja so dolžna sistematično zmanjšati tveganja in upoštevati zakonske predpise. Kdor se pravočasno odloči za preizkušene varnostne omare, vzpostavi jasne strukture, zaščiti svoje podjetje in zanesljivo izpolni zakonske zahteve.
Odkrijte naše rešitve za varno skladiščenje vnetljivih tekočin v skladu z zakoni ter poiščite izvedbo, ki ustreza vašim potrebam.
Razlaga uporabljenih pojmov in kratic
ATEX:
Pomeni „Atmosphères Explosibles“ (eksplozivne atmosfere) in se nanaša na dve direktivi EU (2014/34/EU za izdelke, 1999/92/ES za upravljavce), ki urejata zaščito pred eksplozijami. Proizvajalce obvezujeta k označevanju naprav za nevarna območja, upravljavce obratov pa k razvrstitvi območij (0–2 za plin, 20–22 za prah).
CLP:
Uredba CLP je uredba EU o kemikalijah, katere kratica pomeni „Classification, Labelling and Packaging“, torej razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi ter zmesi. Uredba CLP v evropskem gospodarskem prostoru izvaja globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij (GHS) OZN.
EN 14470‑1:
Evropski standard za varnostne omare za shranjevanje vnetljivih tekočin v delovnih prostorih. Omare razvršča glede na njihovo požarno odpornost. Določa zahteve glede požarne varnosti, zadrževanja iztekanja in prezračevanja.
EN 1363:1:
Evropski osnovni standard za preskuse požarne odpornosti. Določa splošne zahteve in načela, v skladu s katerimi se preskuša požarna odpornost gradbenih elementov.
GHS:
Pomeni „Globally Harmonized System of Classification, Labelling and Packaging of Chemicals“, globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij ter njihovo označevanje na embalaži in v varnostnih listih. Sistem se posodablja vsake dve leti, zato je pri vsakem sklicevanju na GHS treba upoštevati trenutno veljavno različico.
Stavki H in P:
Stavki za nevarnost in previdnostni stavki („hazard statements“ in „precautionary statements“) so standardizirana, kratka varnostna navodila za nevarne snovi, ki se uporabljajo v okviru globalno usklajenega sistema za razvrščanje in označevanje kemikalij (GHS).
ISO 3864:
Serija standardov ISO 3864 opredeljuje mednarodne standarde za varnostne barve, varnostne znake in oznake na delovnih mestih ter javnih območjih, da bi s pomočjo enotnega, jezikovno neodvisnega označevanja preprečili nesreče in nevarnosti za zdravje.
Stopite v stik z nami!
Za dodatne informacije smo vam vedno z veseljem na voljo.